Republika Slovenija
Ministrstvo za okolje in prostor | Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | Ministrstvo za zdravje
KAZALO: Domov > Slovenija > Zakonodaja
SLOVENIJA
EU
MEDNARODNO
KORISTNE INFORMACIJE

Zakonodaja

Poglavitni cilj sistema biološke varnosti je učinkovit nadzor nad ravnanjem z GSO. Sistem biološke varnosti vzpostavlja potrebno infrastrukturo in postopke odločanja, ki zagotavljajo transparentnost odločanja o ravnanju z GSO z vključevanjem tako strokovne, kot najširše zainteresirane javnosti.

 

Zakonodajni in upravno-administrativni okvir biološke varnosti za področje GSO v Sloveniji je vzpostavljen v skladu s pravnim redom EU in v skladu z mednarodnim Protokolom o biološki varnosti.

 

 

 

 

V juliju 2002 sprejet Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS 67/02), katerega izvajanje je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, je horizontalen zakon, saj njegovo izvajanje zagotavlja varno uporabo GSO ali izdelkov, ki vsebujejo GSO ali so sestavljeni iz njih ali njihovih kombinacij z zahtevo po predhodno izdelani oceni tveganja za okolje in zdravje ljudi in se v tem delu navezuje na predpise s področja zdravja in kmetijstva. Zakon ureja ravnanje z GSO in določa ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje možnih škodljivih vplivov na okolje, zlasti glede ohranjanja biotske raznovrstnosti, in zdravje ljudi, do katerih bi lahko prišlo pri delu z GSO v zaprtih sistemih, namernem sproščanju v okolje ali dajanju GSO ali izdelkov, ki vsebujejo GSO ali so sestavljeni iz njih ali njihovih kombinacij, na trg. Zakon povzema določila predpisov EU (Direktive 90/219/EEC, Direktive 98/81/EC in Direktive 2002/18/EC) in nekatera določila Kartagenskega protokola o biološki varnosti, ki ga je Slovenja ratificirala 22. oktobra 2002 (Uradni list RS 89/02).

 

Po vstopu v EU je bilo potrebno v zakon vnesti določbe, ki se nanašajo na vključevanje pristojnih organov EU in pristojnih organov članic EU v postopke namernega sproščanja GSO in dajanja izdelkov na trg in ga uskladiti z novimi uredbami Parlamenta in Sveta EU, ki se nanašajo na ravnanje z GSO, ki so bile sprejete po sprejemu Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi. Državni zbor je julija 2004 sprejel Zakon o spremembah Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS 73/2004).

 

Leta 2005 je bilo objavljeno uradno prečiščeno besedilo Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-UPB1) (Uradni list RS 23/2005).

Leta 2010 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO Uradni List RS 21/2010).

Spremembe in dopolnitve ZRGSO so bile potrebne zaradi spremembe evropske zakonodaje. Direktiva 2009/41/ES je nadomestila Direktivo 98/81/EC ogensko spremenjenih mikroorganizmih v zaprtih sistemih.Spremembe omogočajo tudi popolno implementacijo Direktive 2001/18/ES o sproščanju GSO v okolje in njihovem dajanju na trg, ki ureja dve vrsti aktivnosti in sicer namerno sproščanje GSO v okolje za namene eksperimentalnega testiranja in dajanje GSO produktov na trg ter Uredbe 1830/2003/ES, ki ureja zahteve glede označevanja in sledljivosti GSO, katerim je treba zadostiti pri označevanju in zagotavljanju sledljivosti GSO skozi celotno tržno verigo in to v tistem delu, ki se nanaša na označevanje izdelkov ki imajo dovoljenje skladno s tem zakonom.

 

Praksa pri izvajanju ZRGSO je pokazala, da znanstveni odbori pri oceni tveganja večkrat potrebujejo tudi znanje iz drugih znanstvenih področij, zato je z novelo ZRGSO spremenjena sestava obstoječih znanstvenih odborov.

Novela je uvedla tudi pojem izrednega dogodka, in sicer z namenom ločitve takšnih primerov od nesreč. Ločevanje je potrebno zaradi nujnega razlikovanja med situacijami, pri katerih ni posledic za zdravje ljudi in okolje in lahko povzročitelj zadostno ukrepa sam in situacijami v primerih nesreče, kjer ukrepanje zahteva posebno usposobljenost (npr. gasilci, itd.).

 

Zaradi zahtev iz Direktive 2001/18/ES se dopolnjuje register GSO z evidenco o lokaciji gojenja ali vzreje GSO, ki je nujna za nadzor nad izvajanjem monitoringa pri dajanju GSO na trg.

Prav tako se urejajo stroški postopkov izdaje potrdil ali dovoljenj, ki so v praksi višji kot se sedaj obračunavajo skladno s predpisi, ki urejajo upravne takse.

 

Predlog zakona tudi zagotavlja učinkovit inšpekcijski nadzor oziroma carinski nadzor na področju ravnanja z GSO.

Z novo ureditvijo inšpektorji pristojni za okolje nadzorujejo izvajanje določb v zvezi z zaprtimi sistemi in namernim sproščanjem GSO v okolje in dajanjem na trg. Izjemi sta namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje na trg semenskega materiala kmetijskih rastlin in gozdnega reprodukcijskega materiala, čigar nadzor je v pristojnosti kmetijske, fitosanitarne in gozdarske inšpekcije.

Nadzor v zvezi z vnosom GSO ali izdelkov izvajajo carinski organi, ki v okviru svojih običajnih kontrol opravljajo dokumentacijske in, kadar je potrebno, tudi identifikacijske preglede ter sodelujejo z drugimi pristojnimi organi pri nadzoru čezmejnega gibanja GSO ali izdelkov. V primeru suma kršitve določb tega zakona pa morajo uradni veterinarji ali fitosanitarni inšpektorji vsak v okviru svojega delovnega področja, opraviti fizični pregled pošiljke in odrediti ustrezne ukrepe.

 

Določbe Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, ki se nanašajo na dajanje izdelkov na trg, na izvoz in tranzit GSO in izdelkov, ne veljajo za:

  • zdravila  za uporabo v humani in veterinarski medicini, ki vsebujejo GSO ali so sestavljena iz njih ali njihovih kombinacij,
  • GSO, ki se uporabljajo za prehrano  ljudi, živila, ki vsebujejo ali so sestavljena iz GSO, in živila, ki so proizvedena iz GSO ali vsebujejo sestavine, proizvedene iz GSO, ter
  • GSO, ki se uporabljajo za hranjenje živali, krmo, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO, in krmo, ki je proizvedena iz GSO.

Ta področja uporabe GSO urejajo posebni predpisi, za katere sta pristojna Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Kolofon